Včasih sanjam, da sedim na tleh;
travne bilke, pesek v laseh.
Kar naenkrat se zamenja čas,
starejši sem, a imam otroški glas.

Kje je zdaj mladostni krik in smeh?
Kje je želja in nedolžni greh?
za gorami, za vodami ostal,
ni ga z mano, svojo pot je ubral.

Čas nam krade in žre moči, polni glave in prazni oči.
Svetle ceste, temne sledi,
kar je staro se novo zdi.